Lehnjakovi pragi na Otočcu Pohodništvo

Krka slovi kot edina slovenska lehnjakotvorna reka, saj v zgornjem toku tvori značilne, do nekaj metrov visoke lehnjakove pregrade, ob katerih so nastali mlini in žage; v srednjem toku pa se lehnjak plitvo pod površjem izloča v obliki obsežnih podvodnih pragov. Najobsežnejše pragove najdemo v njene srednjem toku pri Otočcu, kjer je rečna dolina vrezana v višji zakraseli ravnik. Lehnjakovi pragi  se raztezajo med vasjo Otočec in gradom Struga v dolžini skoraj dveh kilometrov, rečni padec pa znaša za Krko v tem toku rekordne štiri metre.

Nadgradnja lehnjakovih pragov so otoki, na katere se je naselilo pestro obvodno rastlinstvo. Nastajanje otokov je dinamičen proces, saj jim visoke vode nenehno manjšajo, bohotno rastlinstvo pa zaustavlja plavje in ustvarja nove krhke brežine. Ob srednji letni vodi lahko med vasjo Otočec in gradom Struga naštejemo kar okoli 30 otočkov. Večina je manjših, največji med njimi pa je grajski otok. Za ogled so najprimernejše urejene sprehajalne poti v okolici gradu Otočec in cesta med Otočcem in Strugo.